Sopotnica

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.

Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Zgodbe imajo na neki način terapevtski učinek. Otroci se tako naučijo o čustvih. Če se z njimi spoprimejo že v pravljicah, jih lahko v resničnem življenju lažje predelajo.

Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja: "V času vojn oziroma v vseh večjih kriznih družbenih razmerah je samomorov manj. Takrat je prisotna želja po preživetju, strah pred smrtjo pa se poveča."

Pri preučevanju samomorov igra pomembno vlogo tudi kultura. Če zelo posplošimo, imamo na eni strani to 'italijansko' odprtost, komunikativnost, izražanje čustev, medtem ko so v vzhodni Evropi veliko bolj zaprti.

Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.

Ukrajinci smo sami sebe presenetili s svojim herojstvom. Nismo se ga zavedali, ampak mislim, da je bil vedno z nami. Ukrajinci smo postali Ukrajinci šele v zadnjih osmih letih.

 

Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.

Novinarji nosimo delež krivde. Delamo napake, saj je tempo vedno hitrejši. Poleg tega vemo, da obstajajo senzacionalistični mediji. Problem je, ker medije dojemamo, da so vsi enaki. Vse se prepleta in nismo več pozorni, kdo je kaj objavil. Teta ti hoče dobro, prijateljica se ti ne bo zlagala, ne pomisliš pa na to, da sta bili lahko zavedeni.